Page:Parépou - Atipa, 1885.djvu/192

La bibliothèque libre.
Le texte de cette page a été corrigé et est conforme au fac-similé.

— Moune Pouague content pêché. Mo allé la pêche qué yé, la Béague ; nous flambeau milet, nous reinté posson ; a la mo wai pi belle bacawa chanque. Bò la, yé c’allé pêché qué grand catouri ; oune jou, araie guiable, manqué chaviré nous cannon.

— Oune foai, nous té ca poussé cannon là-sous la vase ; tout di oune coup, oune canmarade rhélé : Aye ! Nous doumandé a qui ça ? nous té crai a bête qui piqué li. A té so còde calinbé qui fait li pè ; li wai so trace là-sous la vase la, li té crai a sèpent. A pas pitit ari, nous ari li.

— Kau, a pitit quakié ; li pas gain grand zaffai landans. So lariviè tout pitit, plein qué cran-cran, qué zòrè nanne. Yé ca fait travaux, dé foai, tou lé zan, pou empêché zòrè nanne bouché lariviè la.

— Nègue Kau carokié. Blangue c’appelé yé, kauvien ; ça coquin, pitôt, yé té divaite appelé yé ; si to couté yé, a to temps to ca pédi.

— A dé, oune so, landans, mo ca tiré, Totie qué Léoville. Ça la té sérié, pou toute nègue Kau ; li té gain médaiille aussi.

— Pou médaille pa, lò nègue mérité li, yé ca baille li. Ladmistration pas chin, pou mé-