Page:Parépou - Atipa, 1885.djvu/181

La bibliothèque libre.
Le texte de cette page a été corrigé et est conforme au fac-similé.

Pauve Apatou pa, ça nègue, a ouni fisi, oune so, yé baille li. To crai Apatout té pouvé content di ça ?

— Oune rang, c’appelé cassave, racine. Pou òte, a blangue, oune so, qui gain case qué fanmi. Pou nous pa, nous ca rété la danbois, la grand savanne, en bas palmisse.

— Mo connaite oune, qui fait toute oune lhistoai di peye la. Li pas té jain soti, di so bireau, Cayenne ; ça la té wlé lacroai aussi. Li gain si tant, qui wlé rouban rouge la, sans fait engnin. Yé baille li lacroai, toute meinme ; a blangue caba.

— Li té ca flatté ladmistration, oune so. Li dit : Blangue ca fait milate qué nègue lhonnò, quand li ca prend yé la bireau, lò li ca baille yé place.

— Est-ce a oune lhonnò ça ? A nous droai di gain place, draite kou blangue ; a lesprit di tête qui ca coumandé. Ou wlé rouban ? çassé li, di oune bon façon ; ou pas divaiite monté, là-sous dos òte, pou gain li. Yé réponne li conça :

— Mouché, nègue qué milate pas prend, ça ou dit la, pou oune insoulte non ; yé savé li gain beaucoup, bin qui yé pas gens di coulò, l’admistration pas jain honnoré yé.